 |
Poezija :: Stičišče vseh poetov po duši. Svobodomiselnost, pretok energij , človečnost. |
 |
|
 |
|
 |
 |
|
 |
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 21 Feb 2008 22:16
|
 |
KRI za ?
Zasvojen sem, nekaj moram napisat , pa ne morem. Glava je prepolna, srce pa opehano od čustvovanja. Kot da si pret svetiščem kraljice Hačepsut, celo večnost si potoval do tja, a ko si tam- samo strmiš. Ne upaš narediti koraka naprej, ker te je strah, da bo tista kraljica vstala iz groba in rekla:
Posluši ti, od kod pa si, z takimi čudnimi šolni mi ne boš hodu v Hram- porkamaterfiks- sezuj se in pojd noter bos. Sej sploh ne vem kej tolk vsi bulte v te stene, ke jih je un moj maler čist počečkov, ma, ti pa nimaš pojma , pa gledaš u vse to ke deseto čudo, ker so ti v šoli rekl , da je to pomembn.
Ma dej, pa noge si mal obriš, da neu smrdel po vseh dvoranah. Kok naj ta švic pol spucam mater, včasih je sam mal smrdel, zdej ke pa vi hodte noter po hodnikih pa zaudarja. Pa kej jeste mater- crkovino al kej. Ne daj Bog, da kdo še prdne, pol sn pa v riti za sto let. Ne znebim se tistga vonja, pa če namakam v evkaliptus cedro- ga ni Boga. A misliš da mam
globinski sesalc za neposrečene vonjave al kaj?
Ne sej jest sn sam, ……………………… pršu…… mal ……………æ æ æ…..
O Faraonove stare gate. Kej si pršu. Neki iščeš, ne mi zdej trobentat na lotosov prdec.
Kr naenkrat nastane tišina, vse zgine, stojim sred tiste dvorane, čudn vonj je, časa ne čutim, samo vem da za mano stoji neka soha nečesa in čaka. Mater kaj bo zdaj?
Nič,……………………………………………….nič………………………………………………..nič……………………
……………………..nič……………………………………………………….nič………………………………
No, dej ne se tolk obotavljat, kaj te muči dej….. povej že. Nimam cajta cel taužent let.
Eh, ma sej vem……….. dej kje si končal nazadnje……………………
hm……. pr moških se ti je ustavl…………………………………………….
Jezosmaričkapotička………………. dej….. kej te je strah nadaljevat, dej no…… pa kej misliš da
so kaka božanska bitja, al kej. Dej, za začetek jim bi blo treba nehat prat gate….. to bi blo že neki………….. pa kuhat…………… naj si jajca sam speče , enkrat za spremembo……..recimo ne,
pa otrokom reče kako koristno, ne sam to…veš sine, ko sn bil jest v tvojih letih (lepo te prosim) glih spolne (spomni) se. Takrat je igral rokomet in ni mel cajta za kej druga.
Nič, naprej pojt no, vidiš da že odmeva , tu mamo en sam kamen….mater…Faraon vse sliš. Res da je en par miljon hektolitrov stoletij proč- ma ta stari prdec vse registrira- ne morš varjet.
No bo kej, al bo kaj, ker če bo kaj, mora tudi kaj bit, sicer je nevarno da kaj ne bo, to je pa lahko kaj , da ne bo …
Žblink ( to pa je izraz, ki pomeni, da je Faraon vse spustil iz rok in nadaljuje se v avtomobilu
s platneno streho, nekje na poti domov- pač časovni preblisk- kej pa je to tazga- a ne ?)
Uh, mater, sam da pridem dam, ma da se mal uležem, am ke sn zmatran ke sto mater,
dej še tri kilometre zdrž, Jezos, uf končn….. dej…..
dej kuža… ne zdej k sn zmatran…. no pridn……na konzervo mam , drugga ni…..
… od tu naprej pa je samo še POJSTLA…………………………………………………………
 _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
mah |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 22 Feb 2008 09:26
|
 |
tukej sem.
tisti ŽBLINK me je prebudil.. in mi še zdaj odmeva.. eva.. eva..
(zdaj vidiš, zakaj se mi je pri pismih ustavilo.. matr)
za začetek spet neki rdečga.
(kot to doliči Cesti rdečih sledi..)
HALLELUYAH!!
go grasshopper, go! _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
mah |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 22 Feb 2008 10:03
|
 |
p.s.
še platnena streha ne dela prepiha.. dihta bl k plehnata.. da veš
p.s.
KRI za ..počasnega plapolanja krvi (rimskega cesarstva)
nič več. _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Andrej |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31 Prispevkov: 179 Kraj: Ljubljana
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 22 Feb 2008 18:10
|
 |
Ups !!! _________________ Andrej |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 25 Feb 2008 23:29
|
 |
TUT EN KAMEN
Hitra drama za dva nastopajoča, ki se jima na koncu pridruži še tretja oseba.
Čas dogajanja: Neka nedoločljiva davnina
Osebe: AKVIZITER STRANKA Žena od stranke
Kraj dogajanja: Neka prejšnja civilizacija
Zgodaj dopoldne ko sonce že pošteno švasa na nebu, da se ukrivljajo železne ograje, ko je pločevina tako vroča da na njej spečeš jajca in ko še v senci kamele gagajo, se neutrudni dokoplje do skrivnostnega domovanja.
Trka na kamnita vrata in ker ni odziva, po polurnem trkanju, vzame kij in tolče po vratih, da odmeva daleč okrog. Ker je vztrajen se na drugi strani nekaj zasliši in kmalu se pričnejo vrata odpirati. Ko se dokončno odpro, se prikaže oseba kar strašljivega videza in reče
ɚɰ څლ ᾢ ‱∑ ⣭ ⬕ ∭
(simultani prevod) mater tritaužent let je bil mir, zdej pa tole- KDO S TI- KEJ B RAD
Dober dan gospod (pogleda na napis na povojih) Tut en kamen, jaz sem iz podjetja "VSEDIŠAVEZAVSEPRILOŽNOSTINIGADAGANIINDANEBIDIŠAL gmbh.
Mi imamo za vas izjemno ponudbo reparaturnih kompletov za obnovitev mumificiranja.
Prav gotovo ste že najbrž opazili, da se je s tisočletji vaše stanje mumije poslabšalo, in prav gotovo si želite osvežitve.
Zato vam mi ponujamo komplet v akciji in sicer:
Regeneracijsko olje mandljev, rožmarina in lovorja- z njim si natrete povoje,
potem dišavno mešanico sivke, tigrove masti, evkaliptusa v vrečki z jantarnim mošnjičkom, ki ga en teden vtirate v telo
ter na koncu še dimno parno kopel iz nageljnovih žbic, marmelade, brina , kačjega ugriza in trpotca v kateri v se na koncu okopate na 66 stopin.
A res?
Ja, veste mi smo specializirani za vse vrste vonjav in lahko vam ponudimo tudi kaj za vašo ženo.
Žena od stranke pa ko sliši kaj se dogaja takoj priskoči
A res, kaj imate pa za mene, veste jaz imam pa tako slab zadah,
da se nam na stenah že plesen dela. To me zlo matra a veste. Tud podgane so zbežale- ni žive duše.
Ja seveda ravno pravo stvar imamo za vas- to je Izdah sibirskega haskija zapakiran v list lotosovega cveta točno na dan jesenskega solsticija.
To samo vzamete vsakih tristo let eno kapljico pa bo.
VZAMEVA , dajte nama za šestaužent let.
Evo gospod, s čim boste pa plačal, sprejemamo zlate kartice, gotovino.
Čak mal takoj prinesem.
Gre za hip nekam nazaj, prinese eno opeko zlata (po moje je mela ene trideset kil) vrže na tla in reče
Bo tole v redu
Seveda gospod več kot dovolj
Skloni se da bo s tal pobral zlato, v tistem pa strela vseka od ne vem kod( najbrž je tista ki je za Božič leta 249 sekala okrog pa je šele sedaj našla pravo pot in skurla
In ker glavnega protagonista te zgodbe ni več
je to
KONEC, ENDE, THE END, FINITO, FIN...
Samo še reklama
Je ni- ni sponzorjev
_________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
mah |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 27 Feb 2008 13:58
|
 |
sej pravim.. te legendarne tvoje zgodbe iz Koderkoli.
da ti naštepam smejčkov, ker mi je strahoten tisti zadah, od katerega se dela plesen.. si misliš, da se takšna zalubi vate? _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 01 Mar 2008 08:24
|
 |
Rojstvo
Čas je da se spomnim svojega rojstva.
Kako težko sem čakal, da se odkotalim v ta svet. Tesno je že bilo, obračat se nisem več mogel, in pokuk na svet je bil neizbežen. Tiste poti se niti ne spomnim najbolj dobro a vem da je bila kar naporna.
Ko sem bil zunaj, mi je odleglo za odjokat. Nisem se mogel ustavit kar nekaj časa- od sreče. Kakšno olajšanje, nisem vedel kje sem sploh, a - bom že- samo da mi je uspelo.
Potreboval sem počitek in najprej zaspal- tega se dobro spomnim. V spanju pa podoživel še enkrat vse skupaj, kot da bi se želel z nostalgijo posloviti od udobja v katerem sem bil devet mesecev. Česa takega ne bo več najbrž sem si rekel in imel sem prav.
Vse ostalo naprej je novo bivanje v novo rojstvo, ki se mi bo zgodilo nekoč. Čas ima vedno prav
in potisnil me bo spet nekam v nov svet- novo bivanje najbrž. Vedno bolj se mi zdi, da samo nadaljujem neko življenje od nevem kdaj v ne vem kaj. Kakšna neznatna bitja smo ljudje , domišljamo pa si , da smo Bogovi, v bistvu pa nimamo pojma kaj se dogaja. Imamo samo neke svoje predstave o tem, kaj je življenje. Omejeni smo samo na teh nekaj desetletij , kaj je bilo prej in kaj po potem se nam pa ne svetlika kaj dosti.
A saj ni važno.
Rojstvo je čudež ki me živi _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
mah |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 01 Mar 2008 15:06
|
 |
.. in omejeni nismo samo na teh nekaj let..
.. omejeni smo le na teh nekaj čutil.. in nič več. a zaznave se dogajajo drugije, daleč.. daleč..
.. v nas.
.. zavest je polje cvetočih zaznavanj naših preslikav od prej za naprej..
.. to polje čaka.. _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah" |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 03 Mar 2008 16:10
|
 |
mah........ ja polje cvetočih zaznavanj, ki diši nova življenja in nova bivanja....
 _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Andrej |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 18:31 Prispevkov: 179 Kraj: Ljubljana
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 03 Mar 2008 16:55
|
 |
Hja...
No ja...
Najbolj hudo, takoj po rojstvu, mi je bilo za popkovino.
Če sem lahko 9 mesecev preživel samo ob njej, zakaj ne bi - ajd 10 krat toliko?
 _________________ Andrej |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 03 Mar 2008 17:42
|
 |
Andrej....
ha , ja tudi jaz bi se priklopil nazaj, če bi se dalo........dobesedno...
v bistvu se prisesam na popkovino vsakič ko pišem pesmi ..... vsaj za kratek čas....
 _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Kobilica |
 |
Administrator foruma

Pridružen/-a: 12.01. 2008, 08:12 Prispevkov: 519 Kraj: Oblak
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 08 Mar 2008 06:42
|
 |
Kakšen smisel ima poezija
Po dolgem času je čas da si osvežim spomin.
Zakaj pišem?
Ker mi je všeč?
ker imam kaj povedat?
ker sem osamljen ?
Ker me nekaj tišči pa moram dat ven.
Komu pišem?
Sebi?
Ja tud v bistvu, najprej moram sebi kaj povedat da bi tudi drugim.
Potem pa še vesolju- materfiks- a ne- da bojo enkrat tud Marsovci uvidl- da na zemli obvladamo če kake druge finte kot sam materialno relacijo.
Kam pišem?
V črn zvezek- ja včasih sn zdej pa kr na kristale. Zakaj
Da vsi lahk preberejo- knede- Tud Marsovci, pa uni v Armagedonu, pa
sveti Peter ki seva iz Sv. Pisma- kr naj vidi. Kva misliš da se ga bojim.
A misliš da se bojim unga gor- no kok se mu že reče, no na konc jezika mam, no- jebelacesta- Bogec. A misliš da se ga bojim?
Prov neč, mu napišem kako bridko tud- da neu mislu da je sam on pametn. Sej ne rečem da ni ta glavn- "Ta Haupt", sam vsaj pr imenih bi se pa lahk nekak pošlihtu. Ne da je enkrat Bog, Drugič Jahve, pa se spomne da bi bil Šiva al pa Brahma, pa Manitou se tud fajn sliš - knede, pa še je tega za celo brajdo litanij. Ja madona- kir je zdej ta prav? Dej- saj lahk obdržiš več imen pa vsaj za dva do tri se odloč. Kdo siu to vse zapomnu.
O čem pišem?
O vsem- to sn že povedu tulkrat de se ponavlam.
Najprej o ljubezni in hrepenenju- to j ta prvo,
pol pa še vse ostalo-
od vdiha, do izdiha, o reki življenja, o tem kok je človk mejhn nasprot narave pa četud misl da je Boga prijel za testise (če jih sploh ma)
pa o globalnih problemih ozračja, pa o telovadbi- takšni in drugačni, pa o
željah ki bi se rade uresničile enkrat samo ne ve se ali jih bo kdo pustil da se bodo, pa o koncertih finančnih tokov med plemeni JUžnoameriških indijancev( ki jim je ostala samo še ena palma)
pa tega je tolk da ni konca...
No še kaj?
Aja- sej res.
Estetika. Butl, morš lepo pisat, da boš pršu u anale Lepe poezije.
Ko bojo enkrat Stare Nonke čez petdeset let brale tvojo pesrm, pa bojo
jokale zravn in izdihnle:
"Ma keku je tou lepu"
Je to to?
Ma po moje ni. Kaj je LEPO?
V teoriji estetike je tolk napisanga, da se zgubiš- bolš da ne razglablam o tem.
Jest mislim da je lepota "Harmonija vsebine in forme".
A , a nisn pametn- pa povej če ne. Kej sn pa s tem mislu.
Bom razložu.
Pišem pesem o požaru- hipotetično. Kaj je zdaj požar?
Kr tisto ko gori. NE
Ogenj. JA je ogenj, ma je lahko še kaj. Gori lahko marsikaj- tudi stare ponošene gate v peči.
Kej neki kr začne goret? NE
Najprej neka iskrica, ki se dojgo skriva v neki špranji, tli dolgo časa. Tolko časa da ji je dolgčas in samo čaka da pride kaj mimo, in se obesi na tisto in začne žaret. Potem žari spet dolgo časa- vse rabi svoj čas(cajt) in prej ali slej mimo prinese kakšen list, slamico čustvo(lohk tud hrepenenje) in
vse skup začne vse bolj žaret. In ko začne neki vse bolj žaret vse skupi preide v majhen plamenček. Ma ko je enkrat plamenček se ta razplamti v ogenj(lohk je tud simpatija) in ker se ognja ne da kr tako ustavt zagori prav na veliko da zajame celo bajto(al pa lubezn) in pol ko je vse v plamenih,
potem je pa itak štala ker vse gori in presketa, žari, puhti,seva, sika, tuli in zavija in ker je vsake stvari enkrat konec (tako obleživa objeta kot da sva mrtva) in ostane samo še pepel(in midva zaspiva)
No recimo- tko si jest predstavlam estetiko. Če s dober bral s lohk vmes doživu še mal vročice. A štekaš zdej?
No in takih stvari, kako kaj podaš je nešteto, vsak dan se valijo mimo tebe, sam odprte oči morš met pa je.
Tko, dost bo.
Zdej grem pa kofe skuhat, pol pa drva žagat- letos bo še dolga zima.
A ZAKAJ PIŠEM TOLK FONETIČN?
ZARAD ESTETIKE
KOBILCA
P.S. Kdor ne razume naj pa ušteka
 _________________ Kobilica do groba- a do groba je še daleč
http://califerae.blog.siol.net/ |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Dragonfly |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53 Prispevkov: 239 Kraj: Nekje onkraj teme...
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 09 Mar 2008 11:11
|
 |
Ogenj... Marsikaj gori - tako ali drugače... in vročina nekega ognja je lahko pogubna in njegovi plameni spremenijo v prah in pepel vsega česar se dotaknejo... In obstaja še tisti - drugačen ogenj, ki gori s toplo svetlim plamenom, ki nežno greje...
Pišemo... Ja - vedno zase in sebi in potihem upamo, da smo morda še komu kaj povedali s tem kar smo napisali... Če je le še kdo, ki je znal napisano tudi prebrati... _________________ Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
mah |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:03 Prispevkov: 372 Kraj: Cesta rdečih sledi 9
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 10 Mar 2008 04:20
|
 |
da si spomin osveži še mah.
po dolgem času? je čas tisti, ki je merodajen za spomin? ali je dogodek.. dejanje.. trajanje..? ne vem.
zakaj pišem?
ker nimam kam?
ker sem se ujela?
ker noč je daljša od dneva?
ker se mrak poljublja.. večji del zore pa žejna izgublja.
komu pišem?
sebi?
ma pišem.. kaj.. pišem pač.. če sebi? a da bi potem kaj.. seštevala? odštevala?
pišem, ker bi me sicer razteplo na miljavžent delčkov in bi se midve težko polovili.
razkrvavela bi. krpam šive. sproti.. šiv po šiv. da ne razpadem v ponošenost cunjastih misli. eto. zato. fak.
(za trenutek grem na cigareto.. včerajšnja nočna je v vprašanjih ponujala odgovore na moja vprašanja, današnja nočna pa je čarobna.. pravkar so mi peli demolišni. Friški in ostali..)
evo me. sem nazaj. kiling mi softli.
kam pišem?
včasih sem povsod. na smse, na umazane šipe, na listke.. nebroj njih.., v pesek, v sneg.. zdaj direktno na ekran.
saj ni važno. nič ni važno. ker: ko je napisano, mine. lahko bi spet na šipe in čakala dež.. samo da je izpisano.. takrat mine. mine kot topot konj v Manitujevi levi roki.. ali pa v kodru brade gimnastičara. ali pa v črnih tangicah Kali.
mine.
o čem pišem?
uf. Kobilica.. tu me pa imaš. ti me šiješ za 5093452934857023945 svetlobnih let. ker mah piše eno te eno. znova in znova. again and again:
čutitečutitečutite.
ne se bat.
ljubite. vedno.
spoštujte.
ker: ck, pa nas več ne bo.
resno vam povem: ck.
estetika?
dol mi visi.
hrumenje.
to. to šteje.
v ognju, vodi, zraku. ali:
v iskri, kaplji, vdihu.
to šteje. ne znam tako razložit, kot si ti, dragi moj. ne znam.
a iskra dovoljuje ogenj. kakor seme rožo. kakor kaplja hudournik. kakor šepet v hrepenečem vdihu dovoljuje zrak.
in pepel na koncu norega ognja.. se predrami v zlatem odblesku krila..
in suša se po poplavnih poljih.. razpoči v prelepih makovih rdečjih..
in ko zmanjka sape - pri slastju hitrih vdihov - se barve spremenijo v oblake..
tako. dovolj bo.
smisel.. pih. ni ga. smisla ni.
mine v izpisanem. in vzklije novi.
potem pa se stke v dan.. teden..
ampak le,
če
čutimočutimočutimo.
(v treh besedah "čutimo" sta dve "moč-i"
p.s.
ooo.. razumete, razumete.. vem to.
(glihkar je Chris Rea zapel:
povej mi, da so nebesa
povej mi, da je res
povej mi, da je razlog) _________________ "nihče ne bo vedel, kako ga je strah, ne kaj je zapisal s stopinjami v prah"
Nazadnje urejal/a mah 10 Mar 2008 18:52; skupaj popravljeno 1 krat |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
 |
Dragonfly |
 |

Pridružen/-a: 13.01. 2008, 15:53 Prispevkov: 239 Kraj: Nekje onkraj teme...
|
 |
|
 |
|
 |
Objavljeno: 10 Mar 2008 15:26
|
 |
Ob branju tega se počutim kot bi ti ujela in napisala moje misli...
Kaj je merodajno za spomin? Čas, dogodek, intenzivnost takratnih občutkov in nenazadnje: kdo je dogodek povzročil oz. s kom ali zaradi koga smo nekaj doživeli... Ja - vse to bo...
Pišem... Vedno sebi, vedno zase - zato, da nekje nekaj vsaj poskusim odložiti - že tako sem nedolgo tega nazaj izvedel, da sem prenasičen, overloaded... Da ničesar ne odložim, da sem vedno na preži, kakor postavljen na stražo in da vedno prav vse nosim s seboj in da me teža tega počasi ubija....
In pišem vedno o istem: O sebi in zase in iz sebe in po svoje in o vsem kar tako ali drugače tovorim s seboj...
Estetika in pravila? Ma nabijem jih.... To si je nekdo izmislil samo zato, da lahko z nečim ovira jasno izražanje... Samo zato, da s pravili omejuje besednjak... Zato, da se misli preusmerijo v prilagajanju pravilom in ne k samemu problemu... Nekako v smislu tistega:
Plaža blista od sunca,
voda meni do koljena.
In sedaj vprašanje: KAJ PA RIMA?
E, bit če rima,
kad dođe plima...
Ali pa morda v smislu načela nekdanje JNA... Ko so ob pultu v jedilnici komandirali starešine ( vodniki, zastavniki ipd... ):
Sipaj manje - brže ide... Vojska mora da gladuje, da je poslušna, da misli na hranu, a ne na to kako je kod kuče i šta bi radili, da su tamo...
Pravila... Omejitve v obliki kreacije ovir in težav - da ja ne bi opazili kaj je pravzaprav tisto kar nekoga teži, kaj je tisto kar nam želi povedati...
No ja - vsaj hrumet še znam in ko se mi pripelje in spustim to svoje hrumenje na površje... tresite se Zemlja in Bogovi... Pa čeprav morda res za koga samo donim kot prazen sod... _________________ Hvala za p(r)ozornost... Elvis has left the building
http://r.yuwie.com/boyfoto |
 |
|
 |
Nazaj na vrh |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
 |
|
 |
|
| | | | | | | | | | | | | | |