Poezija :: Stičišče vseh poetov po duši. Svobodomiselnost, pretok energij , človečnost.
Poezija Seznam forumov
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 

 



Z NASMEŠKOM BOM ODŠLA – 19.2.2018

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Poezija Seznam forumov -> POEZIJA
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
darlypapilonija



Pridružen/-a: 31.01. 2019, 15:59
Prispevkov: 32
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 01 Feb 2019 11:21
Kaj bi rad od mene, pusti mi, da izginem iz sveta.
Iz dneva v dan diham ta bedni zrak, ki me počasi duši in hromi moje telo.
Bolečina me počasi razžira, tako zelo je boleče.
Bolečina me omamlja, hromi in duši.
Iz dneva v dan besnim, porušila bi vse mostove.
Kako bedno je življenje, ki je en sam nasmeh, v resnici eno samo je trpljenje.
Ne zmorem več živeti, saj upanja več ni.
Rane grenijo mi življenje, ko vroča je ta koža, ki odpira se,
kakor oreh ki razpada, kakor moje ranjeno srce.
Snemi mi kamenje in bremena težka iz ramen,
kaj mi bo življenje tako, ne morem pobegniti iz svoje kože,
kar v sebi nosim, z ranami vam povem.
Snemi mi bremena težka iz ramen.
Spočila bi se rada od gnusa tega sveta.
Nekoč ko sama v mraku bom spet,
odšla bom na oni svet svobode, po kateri hrepenim,
z nasmeškom bom odšla v svet kjer nikdar ni gorja.
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
SarahClark



Pridružen/-a: 08.12. 2021, 13:53
Prispevkov: 78
Kraj: Slovenia

PrispevekObjavljeno: 12 Nov 2025 10:40
darlypapilonija je napisal/a:
Kaj bi rad od mene, pusti mi, da izginem iz sveta.
Iz dneva v dan diham ta bedni zrak, ki me počasi duši in hromi moje telo.
Bolečina me počasi razžira, tako zelo je boleče. informacijski sistemi
Bolečina me omamlja, hromi in duši.
Iz dneva v dan besnim, porušila bi vse mostove. Pharma Hemp
Kako bedno je življenje, ki je en sam nasmeh, v resnici eno samo je trpljenje.
Ne zmorem več živeti, saj upanja več ni.
Rane grenijo mi življenje, ko vroča je ta koža, ki odpira se,
kakor oreh ki razpada, kakor moje ranjeno srce.
Snemi mi kamenje in bremena težka iz ramen,
kaj mi bo življenje tako, ne morem pobegniti iz svoje kože,
kar v sebi nosim, z ranami vam povem.
Snemi mi bremena težka iz ramen.
Spočila bi se rada od gnusa tega sveta.
Nekoč ko sama v mraku bom spet,
odšla bom na oni svet svobode, po kateri hrepenim,
z nasmeškom bom odšla v svet kjer nikdar ni gorja.
ne morem pobegniti iz svoje kože Smile
Odgovori s citatom
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran AIM - AOL Instant - naslov Yahoo Messenger - naslov MSN Messenger - naslov
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Poezija Seznam forumov -> POEZIJA Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

 

MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.